Hiperopija ali daljnovidnost

Kaj pomeni daljnovidnost in kako vemo, ali smo daljnovidni

Daljnovidnost ali hiperopija je pogosta napaka vida, ki prizadene približno četrtino ljudi. Daljnovidni ljudje dobro vidijo predmete v daljavi, težave pa jim povzročajo bližnji predmeti.

Znaki in simptomi daljnovidnosti

Pri daljnovidnosti zelo jasno vidimo oddaljene predmete, težje pa izostrimo bližnje predmete. Težave nam lahko povzroča delo na bližini ali za računalnikom ter branje. Nekateri ljudje pri dolgotrajnem opravljanju dela na bližino občutijo glavobole, zamegljen vid, naprezanje oči in občutek utrujenosti oči. Otroci, ki so daljnovidni, imajo lahko težave pri branju.

Zakaj pride do daljnovidnosti?

Do daljnovidnosti pride, kadar je očesno zrklo prekratko glede na ukrivljenost roženice. Svetlobni žarki se zberejo na točki za mrežnico in ne točno na mrežnici.

Veliko otrok se že rodi s hiperopijo in nekateri od njih to prerastejo, ko se očesno zrklo z rastjo otroka normalno podaljša. V veliki meri je nagnjenost k daljnovidnosti tudi dedna.

Hiperopija ali daljnovidnost

Hiperopija ali daljnovidnost

  1.  objekt, ki ga gledamo
  2. očesna leča, na kateri se lomi svetloba
  3. kotanjica na mrežnici, kjer se mora nahajati žarišče objekta
  4. žarišče, kjer se zberejo žarki in kjer nastane neostra slika.

Daljnovidno oko izriše objekt izza očesne mrežnice. Slika na mrežnici je neostra.

 

Včasih ljudje zaradi nepoznavanja hiperopijo ali daljnovidnost zamenjujemo s presbiopijo ali starostno slabovidnostjo. Slednja prav tako povzroča težave pri delu na bližino, ampak zaradi drugačnih razlogov.

Kaj lahko naredimo, če smo daljnovidni?

Daljnovidnost se lahko popravi z očali ali s kontaktnimi lečami, tako da se spremeni kot svetlobnih žarkov, ki vstopajo v oko. Pri daljnovidnosti se predpišejo konveksna očalna stekla, ki svetlobo zberejo in lomijo ostreje. Svetlobni žarki tako potujejo točno na mrežnico.

Korekcija hiperopije ali daljnovidnosti

Korekcija hiperopije ali daljnovidnosti

  1.  objekt, ki ga gledamo
  2. zbiralno optično steklo, ki lomi snop svetlobe
  3. očesna leča, na kateri se lomi svetloba
  4. kotanjica na mrežnici, kjer se mora nahajati žarišče objekta
  5. žarišče, kjer se zberejo žarki in kjer nastane ostra slika

S pravilnim izbranim optičnim steklom ima daljnovidni pacient ostro sliko na mrežnici.

Koliko moramo nositi očala ali kontaktne leče je odvisno od naše dioptrije. Včasih moramo očala nositi ves čas, včasih pa samo pri branju, delu z računalnikom ali pri drugem bližinskem delu.

Zapis dioptrije pri ljudeh, ki so daljnovidni, vsebuje predznak plus (+). Bolj kot smo daljnovidni, večja je številka pri zapisu dioptrije.

Koristen nasvet

Koristen nasvet:

Če opažate znake kratkovidnosti, kot je nejasna slika oddaljenih predmetov, naprezanje oči pri slabi svetlobi, pri vožnji ali pri športnih aktivnostih, občutek utrujenih oči ali glavobol, vam svetujemo, da opravite pregled vida in preverite svoje oči. Tudi če očala ali kontaktne leče že uporabljate, morda potrebujete nov predpis dioptrije.