Glavkom ali zelena mrena

Kompleksno očesno obolenje

Povišan očesni pritisk je pomemben aspekt v ocenjevanju posameznikovega rizika za nastanek glavkoma. Glavkom ali zelena mrena je največkrat posledica nakopičene tekočine v sprednjem predelu očesa. Tovrstna bolezen lahko vodi v slabši vid in pomanjkanje optične občutljivosti.

Kaj je glavkom?

Glavkom oziroma zelena mrena je poimenovanje skupine očesnih obolenj. Glavkom nastane zaradi propadanja živčnih vlaken vidnega živca. Bolezen lahko vodi v progresivno trajno izgubo vida. Največkrat je glavkom posledica nakopičene tekočine v sprednjem predelu očesa. Prevelika količina prekatne vode zviša tlak v očesu, zato lahko pride do poškodbe optičnega živca.

Ali je glavkom pogost?

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Število obolelih je leta 2012 naraslo na 4,5 milijona. Predvidevajo, da bo bolezen do leta 2020 ogrožala življenja 11,2 milijona ljudi po svetu.

Kdo je ogrožen za razvoj glavkoma?

Za razvoj glavkoma so najbolj ogroženi ljudje, katerih družinski člani imajo težave s tovrstno boleznijo. S starostjo se možnost pojava glavkoma lahko poveča – najbolj izpostavljeni so starejši nad 65. letom starosti. Dodaten faktor tveganja za nastanek glavkoma je lahko tudi visoka miopija oziroma kratkovidnost. Bolezen je najpogostejša pri Afričanih, ki jih lahko prizadene celo nekoliko prej in v hujši obliki.

Vrste glavkoma in zdravljenje

  • Glavkom odprtega zakotja ali kronični glavkom

Kronični glavkom je najpogostejša vrsta glavkoma. Poimenujemo ga tudi »skrivni tat vida«, saj bolezen napreduje počasi in brez vidnih simptomov. Nastane, ko se drenažni kanali, ki prekatno vodo odvajajo iz očesa, skozi čas zamašijo. S tem v notranjosti očesa narašča notranji očesni tlak. Pri glavkomu odprtega zakotja so dovodni kanali ob vstopu prosti in bi morali delovati pravilno. Problem se pojavi globlje v kanalu, pri odvajanju te vode iz očesa, podobno kot na primer zamašen odtok pod umivalnikom.

Večina ljudi ne občuti simptomov ali zgodnjih opozorilnih znakov o nastanku bolezni. Največkrat je prvi simptom izguba perifernega vida. Do takrat, ko človek prvič opazi spremembo, je lahko obolenje že zelo napredovalo. Sčasoma se lahko pojavi tudi tunelski vid. Če se glavkoma odprtega zakotja ne diagnosticira in ne zdravi, lahko povzroči postopno popolno izgubo vida.

Kako se odkrije kronični glavkom?
Ker je glavkom najbolj pogost pri ljudeh starejših od 40 let, po tem letu priporočamo redne kontrole vida in vseh očesnih funkcij. Ob pregledu vida vam doktor pregleda vidni živec s pomočjo posebnih leč in mikroskopa, ki mu omogoča prikaz zadnjega dela očesa v 3D obliki. Opravi lahko tudi test vidnega polja, da lahko oceni ali je do okvare vidnega živca že prišlo.

Zdravljenje kroničnega glavkoma
Ker gre za stanje, ki ga je lahko povzročil visok očesni pritisk, se za zdravljenje običajno izbere metoda zmanjšanja očesnega pritiska s kapljicami, včasih pa lahko doktorji poskusijo izboljšati oskrbo vidnega živca s krvjo.

  • Glavkom zaprtega zakotja ali akutni glavkom

Akutni glavkom je manj pogost kot kronični glavkom. Akutni glavkom se od kroničnega razlikuje v tem, da se tlak v očesu dvigne nenadno. To se zgodi, ko se odvodni kanali zamašijo (kot na primer, ko v kadi zamašimo odtok). Pri akutnem glavkomu šarenica ni dovolj odprta in široka, kot bi morala biti. Zunanji del šarenice nabrekne čez odvodne kanale, ko se zenica premočno ali prehitro odpre (to se zgodi, ko stopimo v temen prostor).

Simptomi akutnega glavkoma

  • glavobol,
  • bolečino in rdečino v očeh,
  • slabost, bruhanje,
  • vrtoglavico,
  • nejasni barvni krogi, ko pogledate proti viru svetlobe,
  • zelo meglen, poslabšan vid.

Zdravljenje akutnega glavkoma
Zdravljenje akutnega glavkoma je takojšnje. Glede na posamezen primer se lahko doktor odloči za konvencionalni operativni ali laserski poseg (iridotomija). Pri tem odstranijo manjši del nabreklega zunanjega dela šarenice ter naredijo luknjico. Operacija pomaga odpreti zamašene odvodne kanale, da lahko odvečna očesna tekočina odteče. Velikokrat se v primeru akutnega glavkoma v enem očesu istočasno opravi preventivni poseg tudi na drugem očesu.

Operacije glavkoma zaprtega zakotja so večinoma uspešne in neboleče, seveda pa so redne kontrole zelo pomembne za postoperativno zdravje oči. Včasih lahko oftalmolog že pred izbruhom akutnega glavkoma opravi preventivno lasersko iridotomijo, ker na rednem očesnem pregledu ugotovi prisotnost zaprtega zakotja. S tem preventivnim posegom se možnosti akutnega glavkoma zmanjšajo. Pred posegom se opravi vrsto različnih preiskav, ki pomagajo oceniti nujnost operativnega posega, saj večina ljudi z zaprtim očesnim zakotjem ne razvije akutnega glavkoma.

Ali se akutni glavkom lahko pozdravi?

Če je diagnoza postavljena takoj, in se oko nemudoma zdravi, se lahko vid v popolnosti povrne. Izguba vida zaradi nezdravljenega akutnega izbruha glavkoma je posledica odlašanja z zdravljenjem.

 

  • Otroški ali kongenitalni glavkom

Kongenitalni glavkom je izjemno redko obolenje, ki prizadene dojenčke in je posledica nepravilnega razvoja očesa. Tudi v otroštvu (med tretjim in šestnajstim letom starosti) lahko nastane glavkomsko obolenje – juvenilni glavkom.

  • Sekundarni glavkom

Sekundarni glavkom nastane kot posledica drugega obolenja. Nastane lahko pri poškodbi ali operaciji očesa, lahko pa tudi zaradi ponavljajočih vnetij oči. Na nastanek sekundarnega glavkoma lahko vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil za obvladovanje sistemskih bolezni, kot sta diabetes in katarakta. Sekundarni glavkom je pogosto lahko posledica dolgotrajnega zdravljenja s kortikosteroidi.

Kako se lahko obvarujem pred glavkomom?

Če ima kdo v družini že diagnosticiran glavkom, je najbolje, da se že pri 35 letih odpravite na obsežen očesni pregled, ki vključuje tudi pregled očesnega ozadja, da se ugotovi možnost razvoja glavkoma. Ker se glavkom največkrat razvije po 40. letu starosti, je ključno, da imamo po tem letu preventivne očesne preglede vsaj na 2 leti. Pregled oči naj poleg ostrine vida vključuje tudi merjenje očesnega tlaka in celovit pregled očesnega ozadja. Najpomembneje je, da doktor preveri tudi izstopišče vidnega živca. Tako se lahko zdravljenje začne pravočasno.

Ali lahko glavkom pozdravim?

Glavkom je neozdravljivo očesno obolenje. Okvara, ki nastane na živcu je nepovratna. Pregledi vida so zaradi tega ključnega pomena, saj se tako še pravočasno odkrije očesno spremembo in začne z zdravljenjem. Če je glavkom odkrit pravočasno, lahko vidno funkcijo večinoma ohranijo.